ČETRTI POSTNO-SINODALNI POGOVOR

Nagovorila nas je Božja beseda, kjer smo prisluhnili odlomku Svetega pisma.

Tema srečanja je bilo povezovanje župnij. Vsaka župnija ima svoj utrip. Nobeden ni predvideval, da bo tako hiter upad duhovnikov, redovnic …

Iščejo se rešitve, kako naprej. Bog je temelj, ki nas ohranja pri življenju. Župnije se ne bodo ukinjale, če bo »živo občestvo«, bo župnija živela.

Prioritete povezovanja župnij so: iskanje katehetov za versko vzgojo, prebujanje zavesti, da je župnija sredstvo za življenje kristjanov, iskanje odgovornih kristjanov v župniji, ki bodo prevzeli vodenje župnije. Kako konkretno na terenu iskati rešitve (ne bo lahko za vernike, niti za duhovnike).

Dobra izkušnja sodelovanja je že sedaj srečanje pevskih zborov cele dekanije, če vera človeku nekaj pomeni, bo vedno iskal rešitev in tudi našel pot. Še bolj bomo povabljeni k povezovanju, združevanju in sodelovanju.

Usip obiska svetih maš bo še večji, župnija ne bo več takšna, kot je zdaj (tudi materialno bo drugače). Ljudje, ki sami izženejo Boga, kaj bo duhovnik tam počel.

Srečanje smo zaključili z molitvijo ter se s tem izročili Bogu, ki vodi naše korake, da bomo v teh spoznanjih rasli v naši skupni hoji.

»Ali ni prav zato prišel, da bi se Bog čimbolj približal vsakemu svojih otrok na zemlji?«

»Naš Oče, z glasom tvojega Svetega Duha in v zaupanju v Marijino materinsko posredovanje, te goreče prosimo, pošlji svoji Cerkvi duhovnike, ki bodo pogumne priče tvoje neskončne dobrote.«